Angleški jezik je eden najbolj razširjenih jezikov na svetu. V veliko državah je uradni jezik, ob tem pa je tudi pogosto jezik, ki se ga učijo kot prvi tuji jezik. Angleščina je tudi eden izmed zelo pomembnih jezikov na področju posla, saj se pogosto zgodi, da če dva poslovneža ne govorita istega jezika, lahko kot jezik sporazumevanja izbereta angleščino. S tega vidika je tudi povpraševanje po prevajanju angleščine relativno veliko.
Pred časom sem prebiral, da naj bi v Evropski Uniji čez nekaj let nastalo veliko pomanjkanje prevajalcev, saj se dosedanji prevajalci odpravljajo v pokoj, ta tok prevajalcev iz služb v evropskih ustanovah pa ni pokrit s tokom novih, mladih prevajalcev iz univerz in od drugod. Posledica tega je, da naj bi bilo brez sprememb na tem področju, prevajalcev čez nekaj let enostavno premalo glede na vse prevajalske naloge, ki obstajajo v ustanovah Evropske Unije. Slednja zaradi tega že pripravlja razne ukrepe oziroma programe, s katerimi bo poskušala spodbuditi mlade ljudi k učenju tujih jezikov. V času krize je tako kar zanimivo vedeti, da obstajajo tudi poklici, kjer je kar visoka verjetnost za to, da se dobi službo. Glede na zgoraj omenjene procese, ki potekajo je namreč le malo verjetno, da bi se čez nekaj let pojavil velik presežek prevajalcev v ustanovah Evropske Unije.
Ena izmed koristnih stvari, ki se jih lahko človek nauči v mladosti, ko ima še veliko več časa kot pa kasneje, ko je že v službi ali pa recimo na študiju so gotovo tuji jeziki. Prva prednost, da se jezike človek nauči ko je še mlad je že preprosto v tem, da se je tujih jezikov veliko lažje naučiti v mladosti, kot pa pri visokih letih. Druga prednost, kot že omenjeno pa je tudi v tem, da imamo v mladosti relativno precej več časa, kot pa kasneje. Znanje čimveč tujih jezikov pa je v kasnejši karieri gotovo nekaj, kar skoraj v vseh primerih lahko le koristi. Pa ni mišljeno le turistični vidik, temveč tudi poslovni. Če znate kak tuji jezik več, lahko prebirate kakšno publikacijo več, se izkažete v svojem delovnem okolju, ko pridejo na obisk poslovni partnerji iz ustrezne države, opravljate prevajanje besedil,… Slovenci nekako obvladamo angleški in nemški jezik, za preostale jezike pa je potem že manj verjetno, da jih znamo. Znanje vsaj še enega ali morda dva od tujih jezikov je nekaj kar je verjetno škoda, če se ne osvoji.
Integracija Evropske unije v zadnjih nekaj desetletjih je v evropskem prostoru gotovo pozitivno vplivala na razvoj jezikov, saj jih je zaradi zunanjih okvirjev približala med sabo. Poleg tega se zaradi večje trgovinske menjave med članicami EU tudi sami prebivalci EU hočeš nočeš morajo malo bolj zanimati za jezik in kulturo svojih sosedov, kot je to veljalo doslej, saj je od tega nenazadnje odvisna tudi poslovna uspešnost. Prav slednja pa je tudi eden največjih motivatorjev za večino področij in zato so s tega vidika tudi evropske integracije pomembno prispevale k večjemu razvoju jezikov v Evropski uniji.
Naletel na zanimivo spletno stran, jezikovni portal Evropa:
http://europa.eu/languages/sl/home
Portal ponuja številne informacije o 23 uradnih jezikih v 27 državah članic Evropske Unije. Spoštovanje jezikovne različnosti med državami Evrope je zapisano tudi v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, ki je dostopna na spletnem naslovu:
http://europa.eu/eur-lex/lex/LexUriServ/site/sl/oj/2004/c_310/c_31020041216sl00410054.pdf
Na portalu imajo tudi razdelek na temo prevajanje:
http://europa.eu/languages/sl/chapter/15
Na spletni strani:
http://home.wanadoo.nl/arjenbolhuis/language-family-trees/
je veliko zanimivih informacij o družinah svetovnih jezikov.
Indoevropska družina jezikov velja za najbolj raziskovano družino jezikov na svetu.
Indijska veja družine indoevropskih jezikov je najštevilčnejša, jeziki izhajajo iz sanskrta. V indijsko vejo štejemo hindi, urdu, bengali, punjabi in še številne druge jezike.
Helensko vejo družine indoevropskih jezikov sestavljajo le grški jezik, ki predstavlja enega najstarejših indoevropskih jezikov.